Vsi poznamo tisti prazen občutek, ko stojimo pred polno omaro, pa ugotovimo, da pravzaprav nimamo kaj obleči. Ni tako? In prosim, če moški nehate zavijati z očmi v slogu, kako zelo to drži, da nas posledično v takem stadiju jutra komaj gledate, da smo razvajene in ne vemo točno kaj bi rade. Pa če vse to povsem drži. Obstajajo trenutki, veliko teh, ko pač res nimaš kaj za oblečt. Na starejša leta pridemo ljudje - vsaj na nekaterih področjih - k pameti. No, vsaj nekateri in med temi so tudi tiste najbolj strastne nakupovalke. Če sem se lahko desetletje nazaj s prijateljicami dobivala tedensko v enem od trgovskih centrov, kjer sem po prvi kavi zavila še v trgovino nižjega cenovnega razreda, kupila eno majico in bila na videz srečnejša, se sedaj prav s temi dobimo doma na kozarcu res odličnega vina, na kup prinesemo oblačila, ki smo se jih doma preprosto ‘navolile’ in si jih razdelimo med seboj. Seveda ene in iste menjujemo, spet druge, ne najdejo zase prav ničesar. Pa verjemite, ne zatakne se le v napačnih številkah. Nekaterim ženskam (kot tudi moškim) ni nikoli nič prav nič po godu.

Ure gospodinjstva bi v osnovni šolah morale vsebovati tudi krpanje nogavic. Še kdo to sploh počne in najprej zavije v kuhinjo po zajemalko, šele nato si pripravi tisto prepoznavno škatlo, v kateri je ves šiviljski set  za domačo rabo, pa ne glede na to kako PRE poceni so pravzaprav danes nogavice? Ali prešijete preproste luknje na rečeh, ki jih doma seveda radi nosite? Veste tudi, da lahko madeže, ki še iz tako krasne obleke ne gredo dol, preprosto prekrijete? Na mesto dodate kak okrasni gumb ali reč, ki jo bo samo še dvignila. Samo poskusite in ne komplicirajte preveč. V korikulum bi vstavila še likanje. Jaz sem to očitno izpustila. Likanje za vse! Fante in punce ter punce in fante. Rada bi krivila svojo mamo, da likanja ne maram, ker tega ni rada počela tudi sama. Ampak saj imamo danes dve možnosti: cunje nam lahko poravna likarica za plačilo ali čistilnica, ali pa se opremimo z odlično glasbo, kakšen gin tonik pripravimo za motivacijo in se podamo na uro čistega užitka. Mene bi ob tem bilo samo strah, da likalne mize ob pijači ne bi zamenjala za šankom in bi mi na koncu bilo za srajce, bluze, majice in hlače popolnoma vseeno.

V praksi uberem tretjo možnost, in sicer: ko se napolni stol v spalnici, na katerem se zbirajo stvari za likalnico, zaviham rokave na hitro postavim vse potrebno se na delo vržem s stisnjenimi zobmi in preletim hitro ter vztrajno kot maratonec tistih zadnjih nekaj kilometrov, čeprav ima sam občutek, da mu morebiti ne bo uspelo do konca. Tako kot meni.

Je pa sedaj tisti del leta, ko naramnice buhtijo na plano. Zavoljo majic, majčk in preproste vročine. Naramnice, ki se vidijo naj bodo povsem običajne ali jih naj sploh ne bo. Saj menda poznamo vso ponudbo modrčkov, ki opravijo svojo nalogo, ramena pa puščajo v vsej svoji naravni lepoti. Samo ne nadeti tistih, kjer so naramnice silikonske, delajo se, kot, da so nevidne, pravzaprav pa bodejo v oči. To sem nedavno videla na fotografiji iz valete in na profilu prijateljice od prijateljice. Ubogi deklič jih je imel na sebi, ne da bi mu mama ponudila drugo, lepšo možnost. Pa saj ženske doma učite, da se pod bele majice ne obleče črno perilo, niti belo (!), ampak le v kožnih tonih. Konec debate.

Če bi se na vso to temo osredotočila na moške, ne bi mogla mimo obrabljenega spodnjega perila, ki ga ne znate odvreči. Spotaknila bi se na spodnjih majicah, ki jih nekatere oddaljene generacije še vedno nosijo namesto dnevnih poletnih majic ali še več, jih preprosto odvržejo, ker so prepričani, da lahko hodijo naokoli, kot bi bili na plaži. No, to slednje bi si rada privoščila tudi jaz. Pa si ne morem. So pa sredi NYC ženske protestirale pod naslovom Imamo vso pravico biti zgoraj brez tako, da so mirno sedele na kavi kot rečeno zgoraj brez.

Vendar dajmo ob koncu obleke nazaj nase. Po poletnih nevihtah je presveže, da bi bili brez vsega in kljub zagorelim srcem jutranje obmorske sapice kličejo vsaj po tanki plasti blaga. Vse, česar ne nosiš in se ti kopiči, zavrzi v centre ponovne uporabe ali zaboje s sporočilom, kar ti ne rabiš več, potrebujejo drugi še bolj in naredili si bomo prostor za novo, karkoli že prihaja naproti.

* Kolumna je bila prvotno objavljena v julijski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Naslovna fotografija: Pexels

Deli Nazaj