Danes nadaljujemo z objavo kratke literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila je Vesna Perhavec Vodovnik. Zanimivo literarno delo bomo v odlomkih objavljali enkrat tedensko in tako je danes na sporedu deseti del zgodbe. Vabljeni k branju.
Breda se je obrnila k Roccu. "Hvala, Rocco. Resnično se ti moram zahvaliti. Današnji dan je bil čudovit, samo po tvoji zaslugi. Poskrbel si za naju dve z Marjano, od nesrečnega dogodka z avtomobilom in vse do sedaj. Izpolnil si nama željo po lepo preživetem dnevu. Pravzaprav, moram priznati, da je še lepše, kot sem si sama zamislila."
"Breda, v veselje mi je bilo družiti se z vama. Veselilo bi me, če bi še kdaj lahko ponovili takšen dan?" jo je upajoče pogledal in dodal: "Seveda brez okvare avtomobila". Hmm, je pomislila Breda. Kam bi lahko to vodilo? Marjana mu je všeč. To je bilo lahko opaziti. Tako sproščeno se obnašata drug do drugega, kot, da se poznata že celo večnost. Plešeta, se smejita, pogovor med njima poteka enostavno, lahkotno. Zato si želi ponoviti takšen dan. Mogoče bi res lahko še kdaj ponovili druženje, vendar za svečo jima ne bom, je pomislila Breda in mu odvrnila: " Mogoče bi res lahko ponovili ta dan."
Marjana je bila seveda za to ,da bi se ponovno družili. Rocco ji je bil všeč, že od prvega trenutka, ko ga je zagledala. Prijazen, ustrežljiv, iznajdljiv, pravi gentleman. In za piko na i je bil še odličen plesalec. Skoraj bi lahko rekla, da ji je bil že malce bolj všeč ali zelo všeč. Prijetno se je počutila ob misli, da se bodo ponovno srečali.
Rocco se je razveselil odgovora. V glavi je že delal načrte za ponovno srečanje. Kam bi lahko šli, kaj bi jima lahko pokazal. Večkrat, ko se bomo srečali, bolje se bomo spoznali, in mogoče mi bo počasi, počasi uspelo osvojiti nedostopno Bredo. Vsi trije so se že veselili ponovnega srečanja.
Bobnar skupine je naznanil konec njihovega premora. Tisti, ki so si ravno tako vzeli čas za osvežitev, so ponovno začeli zasedati svoja mesta v dvorani. Marjana je rekla Bredi: "Breda si greva "popraviti ličila" ?" In se ob tem stavku navihano zasmejala. Breda ni razumela njene šale in ji je zato odvrnila: " Mislim, da ni potrebe po dodatnih ličilih, dovolj sem našminkana." Marjana je zmajevala z glavo, medtem, ko se je odpravljala proti toaletnim prostorom in si mislila, o , ti Breda, ki ne znaš brati med vrsticami. Želela ji je na samem povedati o svojih čustvih glede Rocca. Želela ji je povedati, kaj se prebuja v njej. Prevevala jo je takšna energija, tako imenovana, metuljčki v trebuhu. Želela je to podeliti z Bredo. Najbrž pa tako in tako sploh ne bi tega razumela. In bi ji s svojim razumskim odnosom do vsega pokvarila in odvzela tisti ščepec prijetnih občutkov.
"Marjana!" se je zaslišalo od nekje. Ozrla se je naokrog in iskala znan glas. "Zvone, kaj pa ti tukaj?!" je objela Zvoneta , iskreno vesela, da ga je srečala. "Kaj pa ti tukaj, pohajač?" ga je še enkrat vpašala. " Dopoldan me je klicala Breda, nisem se ji mogel oglasiti, nato mi je ni uspelo priklicati. Vedel sem, da sta šli v Ljubljano. Mislil sem, da sta si zaželeli moje družbe, in sem upal, da vaju srečam tule," je Zvone razložil svoj prihod. "Pridi, vse ti povem, kaj se nam je danes pripetilo," je Marjana prijela Zvoneta pod roko in ga popeljala k druščini. Resnično ga je bila vesela, predstavila mu bo Rocca in vsi štirje se bodo zabavali. Imenitno bo.
se nadaljuje...
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
