Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Kratka zgodba: Kot v raju (13)

Danes nadaljujemo z objavo kratke literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila je Vesna Perhavec Vodovnik. Zanimivo literarno delo bomo v odlomkih objavljali enkrat tedensko in tako je danes na sporedu trinajsti del zgodbe. Vabljeni k branju.

Breda se je počutila kot v transu. Stala je poleg Petra. Še vedno ji ni izpustil dlani. Nekaj je govoril, vendar ga ni slišala. Počasi je dojela situacijo. Jaz sem zmagovalka. Mene je izbral. Začela se je zavedati odra okoli sebe, ostalih glasbenikov, inštrumentov, občinstva pod seboj. Od daleč je prepoznala Roccov glas, ki je kričal njeno ime. Ulovila je tudi Petrove besede: "Kako ti je ime gospodična?" jo je vprašal. "Breda sem," je odgovorila. "Nobene pesmi nimamo s tem naslovom, jo bomo pa naredili," je rekel Peter. "Gospodična Breda, če si za to, bova skupaj zapela pesem, ki govori o svežih zaljubljencih. Si kaj zaljubljena Breda?" jo je podražil Peter. Breda je začutila kako ji rdečica zaliva obraz. Nerodno se je zasmejala. Peter je opazil njeno sramežljivost in obrnil pogovor v drugo smer.

"Najprej bova malo vadila, nato pa začela zares," je dodal. Breda je imela tremo, mi bo uspelo, veliko ljudi me gleda, se je spraševala. Sedaj se je že privadila na nastalo situacijo. Lepo ji je bilo poleg Petra. Kot da ga pozna od nekdaj, a je vedela, da ga vidi drugič v življenju. Uživala bom, je sama sebi dajala pogum. Mogoče imam zadnjič takšno enkratno priložnost, stati poleg Petra. Zame ni pevec poznane skupine, zame je gost, ki je pospešil bitje mojega srca. Tako bom gledala nanj, si je mislila, kar je bilo navsezadnje  tudi res. S tem ga ni več gledala kot na zvezdo večera, pač pa kot moškega, ki ji je bil nekako  všeč. Tako se bom potrudila, da si me bo zapomnil, si je  v sebi rekla. Peti znam, tremo pošljem stran in se nasmehnila ob pravkar utrnjeni rimi.

Zaslišala je zvoke in Petrov glas, ki je pel nežno balado, pokazal ji je besedilo. Poslušala ga je, ujela njegov ritem in začela še sama peti. Začudila se je sama sebi, svojemu pogumu, zvoku svojega glasu, kako drugače je bilo slišati po mikrofonu. Lepo je zvenelo. V prsih je čutila mir, kot, da je to neštetokrat počela. Peter jo je še vedno držal za  roko. Odložil je mikrofon, ji nakazal naj  to stori  tudi ona. Objel jo je in zaplesala sta v nežnem počasnem ritmu.

 Breda se je topila v teh čudovitih občutkih, ne glede na to, da je bila okrog  nje množica ljudi. Počutila se je kot, da je sama s Petrom. Uživala je v blaženem momentu sreče.

Ko jo je Peter spustil iz objema, je vedela, da bosta začela zopet peti. Občinstvo je ploskalo. Navdušena množica je kričala, šee, šee, šee eno pesem.

Zvone pa se očitno edini nikakor ni mogel navdušiti nad trenutnim dogajanjem. Najprej ta tujec poleg mene, ki navdušeno kriči Bredaaaa, sedaj pevec pred mano. Od kje so se vzeli?!! V njemu je začelo vreti. Naj bo, še ena pesem in potem naj spusti Bredo. Saj ni prišla sem zaradi njega. Prišla je s svojimi prijatelji. Če jo bo  še  enkrat objel in začel plesati z njo, mu bom že jaz pokazal kaj se to pravi, objemati neznanko. Kar za roke in objemat!! Saj jo niti  ne pozna. Bredo poznam že celo življenje, pa še nikoli nisem prestopil praga vljudnosti, da bi  jo kar objel ali prijemal za roke. Saj smo vendar Slovenci kulturen in zadržan narod. Petelin, petelinasti je tale pevec, se je vrtelo milijon misli Zvonetu po glavi. Petelin je, malo zapoje, kaj zapoje, kikirika in mu ženske kar padajo v objem. Nas, pravih moških, ki pridno delamo, v službah, na kmetiji, v gozdu, poskrbimo za vse,  pa še pogledajo ne, niti v poštev ne pridemo. Jeza v njem je vedno bolj naraščala. Gledal je pevca, kako je zopet objel Bredo in brez preveč razmišljanja se je odpravil proti odru.

...se nadaljuje

 

Kot v raju - prvi del

Kot v raju - drugi del

Kot v raju - tretji del

Kot v raju - četrti del

Kot v raju - peti del

Kot v raju - šesti del

Kot v raju - sedmi del

Kot v raju - osmi del

Kot v raju - deveti del

Kot v raju - deseti del

Kot v raju - enajsti del

Kot v raju - dvanajsti del

Vesna Perhavec Vodovnik

#kultura

Kolofon