Po krajšem premoru, danes nadaljujemo z objavo kratke literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila je Vesna Perhavec Vodovnik. Zanimivo literarno delo objavljamo v odlomkih, največkrat enkrat tedensko in tako je danes na sporedu devetnajsti del zgodbe. Vabljeni k branju.
Marjana je dregnila Bredo: "Rocco si je že našel družbo, upam, da ne ostane z njo, kako bomo sicer prišli domov?" "Saj je tu še Zvone, prišel je naknadno, tukaj ne bomo ostali Marjana", je bila Breda brezskrbna. "Zvone, ko bo konec zabave, bi naju lahko peljal do doma?" je želela hitro urediti situacijo Breda. "Breda, kaj sploh sprašuješ takšne neumnosti, sem te že kdaj pustil na cedilu?" ji je odvrnil. Tega mu res ni mogla očitati. Nanj se je lahko vedno obrnila. "Marjana, Zvone, jaz sem že malo utrujena. Dan je bil dolg, večer pa še daljši, kaj pravite, jo bomo počasi mahnili proti domu?" je zanimalo Bredo. "Uživala sem kot že dolgo ne, le še en ples mi lahko podariš Zvone," je Marjana prijela Zvoneta pod roko in ga skoraj zvlekla do plesišča. Zvone ji je sledil, saj tako drugega ni mogel narediti v tem trenutku. Naj jo zavrne? To ne bi bilo lepo, sploh pa ne more zavrniti Marjane, njena odločnost je nalezljiva. Pa tudi priznati si mora, da mu je prijetno plesati z Marjano.
"Kar pojdita, počakala vaju bom," jima je zagotovila Breda.
Breda se je želela še enkrat sprehoditi po dvorani, si ogledati oder, Petra, se posloviti od Rocca in nato polna spominov tega dneva in noči oditi. Gneča pod odrom se je že redčila, z lahkoto si je našla prostor in uživala v poslušanju Petrovega glasu. Ga bom še kdaj videla, se ji je motalo po glavi? Najbrž ne. Kdo pa ima tako srečo, da stoji na odru s pevcem skupine in poje skupaj z njim? To bo čudovit spomin. Najine poti so drugačne. Rocco je stal blizu nje in se zavzeto pogovarjal z dekletom, ki ga je malo prej srečal. Ni ujela njunih besed, preglasno je bilo v dvorani. Očitno je bilo, da se poznata. No, saj o Roccu pravzaprav nič ne vem, najbrž je njegovo dekle. Svetlolaska ga je objela, in začela sta plesati. Breda je začutila, kako se je čisto počasi začel plaziti tako znan občutek osamljenosti. Marjana in Zvone se veselita, Rocco in svetlolaska sta bila čisto zamaknjena, jaz pa sama .Zakaj je na koncu vedno tako. Na koncu vedno ostanem sama. Ne, ne bom se smilila sama sebi, odpihnila je misli, preden bi postale pretežke in jo ovile v svojo sivino. Ne, ne in še enkrat ne. Ne bom tako mislila, kakor misliš, tako občutiš. Kmalu bo konec pesmi in s tem konec tega večera, še pot domov, in jutri je nov dan.
"Rocco, oprosti ker te motim, mi bi radi odšli proti domu. Rada bi se ti zahvalila za cel današnji dan in večer. Zvone nas bo peljal, lahko uživaš v dobri družbi še naprej," je zmotila Rocca med plesom." Breda, oprosti, kar tako sem vas zapustil, naj ti predstavim mojo prijateljico. Breda to je Valeria, Valeria to je Breda." Ženski sta se premirili s pogledom in se vljudno predstavili. "Valeria, pridi, da ti predstavim še ostale člane današnjega večera," je rekel Rocco in skupaj so se odpravili k ostalim. "Zvone in Marjana, najboljša plesalca daleč naokoli," je nagajivo predstavil Valerii svoje nove prijatelje. Valeria jih je vljudno pozdravila. Marjana jo je premirila od glave od pet.
"Breda pravi, da se odpravljate proti domu," je rekel Rocco. "Res je, ne skrbi, varno jih bom pripeljal domov, še enkrat hvala Rocco, za vse," se je omehčal Zvone. " Tudi jaz se bom odpravil, dolg dan je bil, hvala za družbo, Marjana, v ponedeljek se lahko slišiva, kako in kaj je s tvojim avtomobilom. Dan je bil čudovit, želel bi, da se še kdaj tako lepo podružimo," je iskreno rekel Rocco. " Lepo bi bilo ponoviti takšen dan," je rekla Breda. Marjana in Zvone sta se tudi strinjala. "Ne vem točno, kako ste preživeli današnji dan, vendar kot se zdi, ste se imeli čudovito, Rocco, lahko bi tudi mene povabil," se je z nežnim glasom kar sama povabila Valeria. Rocco ji ni odgovoril. Breda in Marjana sta se za hip spogledali. "No tako, sedaj, ko je dogovorjeno, druščina, srečno vožnjo, in upam, da se kaj kmalu zopet vidimo," se je poslovil Rocco. Skupaj so se odpravili proti izhodu, Breda se je še zadnjič ozrla, da bi videla Petra, mogoče bi se srečala s pogledom, vendar je bil tako zatopljen v svojem nastopu, da ne bi videl ničesar pred seboj. Kljub temu, da je ni videl, mu je pomahala v pozdrav in potiho rekla: " Lahko noč Peter." Obrnila se je proti izhodu in odkorakala v toplo poletno noč. Ko je bila tik pred izhodom je zaslišala: "Lahko noč, gospodična." Sunkovito se je obrnila proti odru. Ujela je Petrov pogled.
...se nadaljuje
Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podprete
Nazaj
