Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Kratka zgodba: Kot v raju (22)

Ponovno nadaljujemo z objavo kratke literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila je Vesna Perhavec Vodovnik. Zanimivo literarno delo objavljamo v odlomkih, največkrat enkrat tedensko in tako je danes na sporedu dvaindvajseti del zgodbe. Vabljeni k branju, ki vam lahko v teh dnevih še kako krajša dolgčas.

"Nič ne delam, najbolje je tako. Če karkoli naredim, kar ni po tvojih merilih, je že narobe", si je mrmrala Breda. Anica je ni slišala. Razmišljala je, kaj storiti, da bi se bolje razumela s svojo edinko. Bolj vesela bi morala biti. Nihče ne mara nergačev. Z leti sem postala nergač se je zavedla Anica. Približevala se je Bredini sobi. Narahlo je potrkala na vrata. "Naprej", je utrujeno rekla Breda. Le kaj bo zopet. Litanij se mi ne da poslušati si je mislila Breda, rekla pa je samo: "Prosim?" "Breda, mogoče sem res malo pretiravala, postavi se v mojo kožo", je začela Anica. "Ja, ja, saj vem, nisem bila odgovorna, nisem pomislila, kaj vse bi se lahko zgodilo, nisem razmišljala o slabih stvareh, medtem, ko sem se zabavala, ni me skrbelo kako bom prišla domov, medtem, ko sem plesala" je Breda skoraj zavijala z očmi.  Anica ni vedela kaj bi še dodala. Ni imela pravega pristopa, to je čutila, drugače pa ni znala. Začutila je, kako ji narašča pritisk, kako se ji vratne žile širijo in začutila je da je bes že tik za ovinkom. "Breda, ne bodi tako lahkomiselna, če se je tokrat vse dobro končalo, se mogoče naslednjič ne bo. In takrat se boš spomnila mojih besed. Ne misli, da te bom tolažila, ko bo prepozno. Ni treba poslušati mojih besed in nasvetov!" je jezno odvrnila Anica. Razmišljanja o tem, da bi imela bolj svež in mladosten pristop so izpuhtela kot kafra. Jezno je zaloputnila z vrati. Breda je od jeze prijela njen najljubši vzglavnik in ga zalučala v steno. Ob tem se je zdrznila, da ne bo mama privihrala nazaj in jih bo še bolj slišala.

Najbolje, da grem na svež zrak. Mogoče do Marjane, da še malo predelava včerajšnji dan. Pogledala je skozi okno, čudovit sončen dan se je obetal. Sprehajala se je počasi. Ni se ji mudilo. Opazovala je cvetlice, bližnje hribe, sosedov pašnik. Kot, da bi prvič videla vse to, je občudovala mirno pokrajino. Hrupna Ljubljana je lepa za uro ali dve, tile moji kraji pa za vedno. Utrgala je rožico ob poti in jo začela vrteti med prsti. Ko je takole počasi stopala proti Marjanini hiši, je v daljavi slišala hrup motorja. Pogledala je na uro. Kazala je deseto trideset. Malo časa imam na razpolago. Ob dvanajstih moram biti že nazaj doma, pripravljena za delo. Podvizati  se moram, si je mislila Marjana. Hrup motorja se je vedno bolj bližal.  Ozrla se je, da bi si ogledala jeklenega konjička. Ustavila se je , saj je opazila, da je motorist upočasnil vožnjo. Najbrž se je izgubil, in me bo vprašal za pot. Motorist je ustavil in parkiral motor pri kraju ceste. Bredi se je zdel celo malo smešen, kot bi razjahal konja je deloval. Čudno se ji je zdelo, ponavadi so se izgubljeni motoristi samo ustavili, privzdignili čelado in vprašali za pot. Opazila je, da namerava sneti čelado. Zdelo se ji je, da je te oči že videla nekje. Motorist je snel čelado in rekel: "Dober dan gospodična, potrebujete prevoz?" . "Peter!" je presenečeno vzkliknila Breda.

...se nadaljuje

 

Kot v raju - prvi del

Kot v raju - drugi del

Kot v raju - tretji del

Kot v raju - četrti del

Kot v raju - peti del

Kot v raju - šesti del

Kot v raju - sedmi del

Kot v raju - osmi del

Kot v raju - deveti del

Kot v raju - deseti del

Kot v raju - enajsti del

Kot v raju - dvanajsti del

Kot v raju - trinajsti del

Kot v raju - štirinajsti del

Kot v raju - petnajsti del

Kot v raju - šestnajsti del

Kot v raju - sedemnajsti del

Kot v raju - osemnajsti del

Kot v raju - devetnajsti del

Kot v raju - dvajseti del

Kot v raju - enaidvajseti del

Vesna Perhavec Vodovnik

#kolumna, #literartura

Kolofon